TIC Moravče

Murovica je priljubljena izletniška točka, pristopna iz posavske strani, Domžal ali iz Moravške doline. Na vrhu je klop in vpisna knjiga ter zaradi gozda malo okrnjen pogled na Ljubljano z okolico, ob lepem vremenu pa tudi na Snežnik.

Grad Tuštanj je grad, ki stoji med Spodnjim in Zgornjim Tuštanjem v Občini Moravče. Ime je dobil po nemškem izrazu za kamnino lehnjak. Prvi zapisi o gradu navajajo, da je bil dograjen leta 1490, od leta 1610 pa je mogoče slediti lastništva do današnjih dni. Današnjo stavbo je med letoma 1667 - 1671 pozidal kranjski deželnoknežji konjušnik Franc Bernard Lichtenberg. Ta rodbina ga je imela v posesti do leta 1800, ko ga je Franc Ksaverij, grof Lichtenberg, skupaj s posestvom prodal Ignacu Scariji - Škarji. Preko dedovanja in porok je stavba leta 1854 prešla v roke grajskega vrtnarja Luke Pirnata, ki se je poročil z grofico Maskimiljano Scharija. Ker je bila precej starejša od njega, je kmalu umrla in Pirnat se je poročil z Ano Marijano Resnik, s katero sta imela dve hčeri. Dvorec je ostal v lasti Pirnatov neprekinjeno vse do danes. Sedanji lastnik Peter Pirnat je leta 1993 obnovil dvoriščne arkade, ki so bile prv

Moravška dolina je zahodni podaljšek Laške sinklinale z mladoterciarnimi kamninami proti sredini. Na severu jo obdajata Limbarska gora (773 mnm) in Veliki vrh (763 (mnm), na jugu pa niz stmih hribov in sicer Trojica (530 mnm), Murovica (743 mnm), Cicelj (836 (mnm), Slivna (880 mnm). V nižinah prevladujejo glinaste peščene miocenske plasti s precej plodno prstjo. Za del doline med Goro pri Pečah in Gorjušo pri Dobu je značilen (Moravški) osameli kras, ki se je razvil v triasnih apnenčevo-dolomitnih skladih. Značino za Moravški kras so zlasti vrtače. Gre za okoli 15 km dolg pas kraškega sveta v katerem so odkrili tudi okoli 70 znanih manjših jam. Za obisk pa je opremljena samo Železna jama pri Gorjušah.[1] Na jugu zapira dolino apnenec dolomita Litijske antiklinale. V dolini Rače, pa so od Moravč do Doba odkrili plasti premoga. Med naseljema Češnjice in Rudnik izvira Rača, ki odmaka vodo s spodnjega dela Morav&s

O cerkvi svetega Valentina na kratko: > Zgrajena v 1. polovici 18. stoletja - arhitekt: Gregor Maček > Posvetitev leta 1743 - škof Leopold Jožef Petazzi > Glavni oltar izdelan leta 1735 v klasicističnem slogu > Stranski oltarji so kamniti, iz črnega marmorja - avtorji Cussovi nasledniki > Sliki v oltarju Marijinega kronanja in svetega Egidija (Tilna) - Valentin Metzger (1743) > Freske - Jelovšek, preslikane leta 1867 (Matija Koželj) Sveti Valentin je bil mučenec v času zadnjega preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. Njegov grob je v cerkvi svete Praksede blizu bazilike Marije Snežne v Rimu. Njegov god je 14. februarja. Od Boga je prejel dva darova: dar spreobrnenja grešnikov in dar čudeža nad bolniki. Zato je priprošnik zoper telesne slabosti in kužna obolenja, priporočajo pa se mu tudi božjastni bolniki. Je tudi zaščitnik romarjev. Ker "ima ključe od korenin", kot pravi ljudski pregovor, je znanilec pomladi, zavetnik čebelarj

Gradiško jezero je umetno zajezeno jezero v bližini kraja Gradišče v občini Lukovica. Jezero so zgradili kot mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica, ki varuje avtocesto Ljubljana - Maribor pred hudournimi vodami. Okoli jezera je speljana urejena makadamska pot v dolžini 4200 m, ki pa je v prometnem smislu namenjena le za dovoz lastnikom okoliških gozdov. Promet z motornimi vozili je za ostale udeležence je prepovedan in zaprt z zapornicami. Tako je cesta idealno sprehajališče. Ob jezeru se vije tudi del Rokovnjaške poti, ki poteka čez vrhove okoliških hribov in je v celoti dolga 60 km. Dostop do jezera je mogoč iz smeri Lukovice ali iz Moravč. Poleg sprehajalcev na svoj račun lahko pridejo tudi ribiči. Na jugozahodnem koncu jezera je drstišče rib. Njegove vodne površine pa so si že prisvojili tudi labodi in race. Poleg krožne ceste je v okolici jezera še nekaj položnih poti in točk, vrednih ogleda. Posebno zanimi

Cicelj je greben in gorski vrh v vzhodnem predalpskem hribovju, natančneje v Posavskem hribovju. Je del predalpskega, nepopolnega krasa. Najbolj obiskan vrh je Sv. Miklavž (742 m n. m.)